NOVICE:

Z molitvijo veren človek izraža svoj odnos do Boga. Vsak vernik, naj pripada katerikoli veroizpovedi, z molitvijo izreka svoje prošnje in zahvale ali pa Boga časti. Kristjanom je Jezus dal zgled in naročilo molitve. Sam je včasih molil celo noč, poglobljeno je molil pred trpljenjem, učence pa je naučil moliti in jim naročil, naj molijo, da ne pridejo v skušnjavo. Molitev je torej osnovni odnos vernika do Boga. Brez molitve ni žive vere. Za Bogu posvečenega človeka pa je molitev še toliko pomembnejša, ker se je odločil, da bo z molitvijo in odpovedjo služil Bogu. Molitve, ki jih opravljamo, imenujemo molitveno bogoslužje. Smernice, kako služiti Gospodu, ki jih je sv. Benedikt v Pravilu dal menihom, so razlagalci Pravila strnili v geslo »moli in delaj« (latinsko ora et labora), torej moli. Ob določenih časih naj menihi molijo, ob drugem času pa delajo. V uravnoteženem ritmu  se v življenju bratov delo izmenjava z molitvijo, a molitev ima prvenstvo. »Nič nima prednosti pred molitvenim bogoslužjem,« je zapisal Benedikt ( BP 43)  Nihče ne more postati pravi menih, če ni prepričan,  da z molitvijo na svojski način opravlja svoje poslanstvo, tudi pastoralno in misijonsko. Menih, ki z molitvijo slavi Boga, se mu zahvaljuje in ga tudi prosi, se dviga k Bogu, napreduje v duhovni rasti, hkrati pa služi vsemu božjemu ljudstvu – Cerkvi. V služenju Cerkvi mu je vzor Mojzes, ki je z molitvijo na gori zagotavljal zmago svojim možem, ko so se borili z Amalečani. Sv. Benedikt naroča menihu, naj bo njegovo srce vedno pri Gospodu, bodisi da bedi ali spi, bodisi da moli ali dela.

Top

403 Forbidden

Request forbidden by administrative rules.