NOVICE:

V Katoliški Cerkvi so znane številne oblike Bogu posvečenega življenja.

Nekateri verniki se posvetijo Bogu tako, da se popolnoma odmaknejo svetu in kot samotarji ali puščavniki v molitvi in pokori služijo Bogu.

Drugi si poiščejo po željah in pričakovanjih sorodne duše in se združijo v večje ali manjše skupnosti. Ustanovijo samostan ter se podredijo vodstvu predstojnika/ce.

Tretji pa se posvečajo Bogu z življenjem in delom med sodobniki v zunanjem svetu (bolniki, mladi, odvisniki). V skupnostih so člani med seboj različno povezani z ozirom na karizmo in načinom služenja.

Nekatere oblike Bogu posvečenega življenja prenehajo, ko izpolnijo svojo nalogo ali poslanstvo, nastajajo pa nove. Že od prvih poskusov Bogu posvetiti  življenje je bilo tako.

Sv. Benedikt v šestem stoletju omenja štiri glavne vrste menihov, od katerih nekatere hvali, druge pa  graja, češ da bolj strežejo sebi kot služijo Bogu. Kot najboljšo obliko meniškega življenja v svojem času oceni cenobite in njim napiše še danes veljavno in pomembno Pravilo. Cenobiti so menihi, ki živijo v samostanu, so torej oblikovali neko skupnost, živijo po določenem pravilu in imajo za voditelja predstojnika. Cistercijani spadamo v vrsto cenobitov. Cistercijansko meniško skupnost vodi predstojnik in se imenuje opat.

Top

403 Forbidden

Request forbidden by administrative rules.