NOVICE:

Po osamosvojitvi in denacionalizaciji so bile samostanu vrnjene njene nepremičnine, kolikor jih je bilo možno vračati v naravi. Za nekatere nevrnjene premičnine in nepremičnine je samostan dobil odškodnino, ki pa seveda ni bila v višini realne vrednosti. Tako je pač določil zakonodajalec, da je zaščitil tudi sedanjo državo, ki nima vreče denarja brez dna.
Vendar je samostan naredil s temi sredstvi velike korake obnove. Med pomembnejšimi odločitvami je bila po vrnitvi gozdov tudi preureditev centralnega ogrevanja na biomaso. V tem času je Božja previdnost privedla v samostan zopet sposobnega meniha, p. Krištofa Čuferja, ki si je naravne talente izpopolnil ob 12 letnih vzdrževalni delih v Železarni Jesenice. Po Reguli menih svoje sposobnosti postavlja v službo samostanski skupnosti in p. Krištof ima v tem oziru velike možnosti na različnih področjih.
Zaradi današnjih velikih potreb in sodobnih podjetniških predpisov je samostan ustanovil firmo Sitik, d.d.o. s civilnim ekonomom ing. Darkom Ilarjem, da upravlja in po uradih ureja vse obveznosti do državnih institucij. Sitik vključuje Ašičevo tradicijo zdravilstva, ki jo uspešno nadaljuje mag. Jože Kukman, ter še vse ostale dejavnosti, ki se danes odvijajo v okviru samostana: Dom duhovnih vaj, cvetličarno, peko hostij, najemnine itd. To naj bi bilo v prihodnje tudi gospodarska baza samostanskih prihodkov. Ker danes šteje samostanska skupnost relativno malo članov in ni več bratov konverzov, je za vse te dejavnosti potrebno imeti precej zaposlenih iz okolice, da lahko redovniki opravljamo svoje redovne in molitvene dolžnosti, ter upravljamo vsa tekoča hišna opravila in vzdrževanje. Že samo vzdrževanje samostanskih zgradb pobere večino denarnih sredstev in delovnih moči in ur dela redovnikov.
In še pogled na pisano sestavo današnje stiške samostanske skupnosti. Samostansko skupnost sestavljamo menihi iz vseh slovenskih škofij: iz murskosoboške 2, iz mariborske 1, iz celjske 1, iz koprske 1, iz novomeške 1 (sin staršev, ki so po vojni iz Dobrniča odšli v Argentino), iz ljubljanske 8, eden pa je s Češke. Med opati je bilo v zgodovini veliko plemiških sinov, posebej v prvih stoletjih po ustanovitvi. Na to kažejo imena opatov: Planinski, Krški, Hmeljniši, Čreteški, Lindeški…. Pozneje se je ta služba prenesla na srednji sloj, danes pa so takšna merila odpadla. Tudi iz najbližjih župnij so prišli stiški opati: iz Šentvida 1, iz stiške župnije 1, iz višnjegorske župnije 2.
Danes šteje samostanska družina 15 članov in opravlja svoje redovne liturgične molitve, ki je naše glavno duhovno poslanstvo za Cerkev in svet. Poleg romarjev in obiskovalcev Muzeja krščanstva na Slovenskem in ogledovalcev samostana, se za samostanskimi zidovi skozi celo leto zbirajo manjše skupine starejših in mlajših za duhovno poglabljanje. Nekatere skupine vodijo nekateri izmed menihov, zakonske skupine največ vodijo jezuiti, mnogi pripeljejo voditelja s seboj in rabijo le prostor in samostanski mir. Pred tremi desetletji je bilo več mladine, zadnja desetletja pa se množijo duhovni centri po vseh delih Slovenije. Večji shodi so jesenska srečanja mladine, ki se že več kot 30 let vršijo sredi septembra in povežejo, spodbudijo in navdušijo mlade iz cele Slovenije. Življenje v samostanu se je, po koncilski prenovi Cerkve in cistercijanskega reda in po dolgoletni aktivnosti opata dr. Antona Nadraha, sedaj pod opatom Janezom Novakom malo ustalilo.

Top

403 Forbidden

Request forbidden by administrative rules.