NOVICE:

V 18. stoletju se je širilo razsvetljenstvo, ki je imelo razum za edini vir spoznanja in človekove želje za edino merilo ravnanja. V nekdanji Avstrijski monarhiji, v kateri so tedaj bile tudi slovenske dežele, sta v duhu razsvetljenstva vladala Habsburžana Marija Terezija in njen sin Jožef II.. Ta je bil še posebej odločen v reformnih prizadevanjih v odnosu do Cerkve. Poudarjal je, da je država na svojem ozemlju dolžna urejati vse zadeve svojih prebivalcev, torej tudi verske. Najbolj usodne so bile jožefinske reforme v cerkvenih zadevah, ko je razen drugega ukinjal samostane, ki niso bili po cesarjevem mnenju koristni za državo, konkretno z upravo župnij, s šolstvom ali z vodenjem bolnišnic in podobnih ustanov.

Stiški samostan je v drugi polovici 18. stoletja ustanovil in vodil ljudsko šolo za vse otroke iz okolice, ker je takrat postala osnovna šola obvezna za vse otroke razsvetljene države. Ko je prišlo do jožefinskih reform, Stična ni bila vpisana v načrte za ukinitev leta 1781 tako kot veliko drugih samostanov, npr. Konstanjevica ali Pleterje. Takrat je bil opat v Stični Franc Ksaver Taufferer iz višnjegorske plemiške rodbine. Skupaj z menihi je upal, da jih cesarjev ukaz ne bo prizadel, saj so izpolnjevali pogoje glede dušnega pastirstva, glede šolstva in dobrodelnih dejavnosti. Toda njihovo upanje je splahnelo 4. oktobra 1784 – torej tri leta pozneje od drugih samostanov. Da ni bilo tako dodatno prizaneseno Stični, naštevajo več razlogov: najverjetnejši je nenaklonjenost ljubljanskega škofa Herberštajna zaradi dušnopastirske konkurenčnosti Stične, pa tudi ta razsvetljenski škof sam je navdušeno podpiral reforme cesarja Jožefa II. Pa tudi nekateri mladi cistercijani, ki so prišli že nasičeni z idejami razsvetljenstva in zato so hoteli živeti drugače, so državno oblast k temu izzivali. Omenjajo predvsem Antona Tomaža Linharta in Martina Kuralta.

Dne 25. Oktobra 1784 je proti Stični zavila kočija, zavarovana z orožniki. Državni komisar Janez plemeniti Buset in likvidator Schrey sta opatu Taufferjerju in 27 članom redovne družine prebrala cesarjev ukaz o takojšnji razpustitvi. Izročilo pravi, da je opat zbranim ljudem napovedal, da bo prišel čas, ko se bodo beli menihi spet vrnili v Stično, a sam te napovedi, žal, ni dočakal. Opat je bil najprej imenovan za prvega župnika novo ustanovljene stiške župnije, a se je svoji službi čez eno leto odpovedal in je pokopan v domači fari, redovniki so večinoma postali škofijski duhovniki ali uradniki, izjemoma pa so odšli v neukinjene samostane. V Ljubljani je bilo za vse bogoslovce ustanovljeno centralno državno semenišče z obvezno udeležbo.

Top