NOVICE:

V 18. stoletju se je širilo razsvetljenstvo, ki je imelo razum za edini vir spoznanja in človekove želje za edino merilo ravnanja. V Avstrijski monarhiji, v kateri so tedaj bile tudi slovenske dežele, sta v duhu razsvetljenstva vladala Habsburžana Marija Terezija in njen sin Jožef II.. Ta je bil še posebej odločen v reformnih prizadevanjih v odnosu do Cerkve. Poudarjal je, da je država na svojem ozemlju dolžna urejati vse zadeve svojih prebivalcev, torej tudi verske. Najbolj usodne so bile jožefinske reforme v cerkvenih zadevah, ko je razen drugega ukinjal samostane, ki niso bili po cesarjevem mnenju koristni in potrebni za državo, za upravo župnij, za šolstvo ali za vodenje bolnišnic in podobnih ustanov.
Stiški samostan je v drugi polovici 18. stoletja ustanovil in vodil tudi ljudsko šolo za vse otroke iz okolice, ker je takrat postala osnovna šola obvezna za vse otroke razsvetljene države. Ko je prišlo do jožefinskih reform, Stična najprej ni bila vpisana v načrte za ukinitev (leta 1781) tako kot veliko drugih samostanov, npr. Konstanjevica ali Pleterje. Takrat je bil opat v Stični Franc Ksaver Taufferer iz višnjegorske plemiške rodbine. Skupaj z menihi je upal, da jih cesarjev ukaz ne bo prizadel, saj so izpolnjevali pogoje glede dušnega pastirstva, glede šolstva in dobrodelnih dejavnosti. Toda njihovo upanje je splahnelo 4. oktobra 1784 – torej tri leta pozneje. Da ni bilo prizaneseno Stični, naštevajo več razlogov. Najverjetnejši je nenaklonjenost ljubljanskega škofa Herberštajna zaradi dušnopastirske konkurenčnosti Stične. Ta razsvetljenski škof pa je tudi sam navdušeno podpiral reforme cesarja Jožefa II. Tudi nekateri mladi cistercijani so bili okuženi z idejami razsvetljenstva in so zato hoteli živeti drugače. Državno oblast so pri tem podpirali. Omenjata se predvsem Anton Tomaž Linhart in Martin Kuralt.
Dne 25. Oktobra 1784 je proti Stični zavila kočija, zavarovana z orožniki. Državni komisar Janez plemeniti Buset in likvidator Schrey sta opatu Taufferjerju in 27 članom redovne družine prebrala cesarjev ukaz o takojšnji razpustitvi. Izročilo pripoveduje, da je opat zbranim ljudem napovedal, da bo prišel čas, ko se bodo beli menihi spet vrnili v Stično, a sam te napovedi, žal, ni dočakal. Opat je bil najprej imenovan za prvega župnika novo ustanovljene stiške župnije, a se je svoji službi čez eno leto odpovedal in je pokopan je v domači fari. Redovniki so večinoma postali škofijski duhovniki ali uradniki, izjemoma pa so odšli v neukinjene samostane. V Ljubljani je bilo za vse bogoslovce ustanovljeno centralno državno semenišče z obvezno udeležbo.

Razsvetljenstvo ni priznavalo sodelovanja z Bogom kot sredstvo za blagor človeka in vsega stvarstva. S svojimi novimi nazori o državi, veri in gospodarstvu je močno vplivalo tudi na politiko in njen sad je bil prosvetljeni absolutizem, ki je nekakšen predhodnik današnjega liberalizma. Za cilj je imelo najprej dobiti na svojo stran kulturne elite vsakega naroda. Posledica tega prizadevanja majhnih, a dobro organiziranih skupin je bilo, najprej prepričati evropske vladarje, da ukinejo mednarodno vplivni Jezuitski red in potem, kot naslednjo stopnjo, vse kontemplativne samostane.

Top

403 Forbidden

Request forbidden by administrative rules.