NOVICE:

Bazilika

Gradnja stiške bazilike je bila zaključena pred letom 1156, ko jo je oglejski patriarh Peregrin slovesno posvetil. Grajena je v romanskem slogu kot klasična triladijska bazilika. Apside se namreč ne zaključujejo ravno ali tristranično marveč so zgradili lepe polkrožne zaključke, ki so bili po sklepih generalnega kapitlja takrat prepovedani. Za ta čas so bila značilna ozka zgoraj polkrožno zaključena okna. Strop je bil raven in lesen. Zidovi so grajeni iz lehnjaka, le najbolj nosilni deli in stebri so grajeni iz sivega apnenca.

Leta 1622 so baziliko temeljito barokizirali. Stene so oblekli z debelim baročnim ometom in skrili lépo romansko zidavo s črtami v fugah. Lesene stropove so odstranili in naredili nove obokane. Ponekod so jih rahlo okrasili s štukaturami. Na sredo oboka pa je dal opat Jakob Reinprecht namestiti svoj grb z letnico prenove cerkve. Na zunaj je bazilika dobila težko dvokapno streho medtem, ko so prejšnje pultne strehe stranskih ladij odstranili. Barok se je pokazal tudi v skromnih poslikavah. V kupoli so upodobili zahodne cerkvene očete in Marijino kronanje v vrhu. Na stenah pod banjastim stropom pa so nastale freske dvanajsterih apostolov. Opat Viljem Kovačič je dal sedanjo obliko stiškemu zvoniku. Opat Tauferer pa je v cerkev namestil še stranske oltarje in naročil oltarne slike pri goriškem slikarju Lichtenreiterju. Leta 1766 pa je naročil štirinajst postaj križevega pota pri znanem kranjskem slikarju Fortunatu Bergantu.

Leta 1954 je arhitekt Plečnik postavil v cerkev nov tabernakelj in uredil oltarni prostor. Oltarno mizo je kasneje predelal arhitekt Suhadolc. V pokoncilskem smislu pa je oltarni prostor še enkrat preuredil arhitekt Bitenc.

Križni hodnik

Križni hodnik je večnamenski prostor. Povezuje vse najbolj pomembne prostore v pritličju, hkrati pa je tudi molitveni prostor. Ime je dobil po križnih precesijah, v katerih so menihi nekajkrat na leto molili. Križni hodnik so dogradili šele, ko je bila bazilika že končana. Po zadnjih raziskavah smo ugotovili, da je bil grajen že od vseh začetkov v romanskem slogu. Stene so bile iz lehnjaka v fugah med kamni pa je bila lepo zarisana črta, ki je značilna za stiško romansko gradnjo. Okna v križnem hodniku in v kapiteljsko dvorano, so bila v podobi lepih romanskih bifor. Okensko odprtino je delil ročno izdelan stebriček, ki je stal na romanski bazi. Kapitéli so bili izdelani v duhu tistega časa in lepo oblikovani. Pri prenovah smo našli nekaj baz in kapitélov, na katerih so stali osmerokotni stebriči. Ker je severni del križnega hodnika namenjen za večerno duhovno branje, predvidevamo, da so bili osmerokotni stebriči vzidani v okna v severnem kraku hodnika. Nasproti vhoda v jedilnico je bila postavljena romanska štirioglata stavba, v kateri je bil preprost vodomet. Ta je služil menihom za umivanje rok, saj se je stavba imenovala lavatorij ali umivalnica. Na Valvasorjevi grafiki iz leta 1679 je še upodobljena.

Najbrž so proti koncu 12. stoletja v križni hodnik dodali križni rebrasti obok, ki je še zelo rahlo zašiljen in že kaže na gotske oblike. Zaradi namestitve obokanega stropa so ponekod na vzhodnem delu križnega hodnika uničili stenske poslikave, ki so očitno bile tam že pred obokanjem križnega hodnika. Ni znano zakaj in kdaj so odstranili romanska okna in oporne zidove v vrtu križnega hodnika.

V 14. stoletju, so na obočne pole naslikali še freske, ki spadajo v tako imenovano enciklopedično slikarstvo. Upodobljeni so motivi iz Svetega pisma stare in nove zaveze in iz mitologije. Ponekod pa so križna rebra okrašena s stiliziranimi rastlinskimi ali geometričnimi motivi. Po razpustu samostana leta 1784 so v južnem delu zazidali okna in ga nekaj časa uporabljali kot klet.

Jedilnica

Kot vse stavbe iz najstarejšega obdobja stiške opatije, je bila tudi jedilnica grajena v romanskem slogu. Vendar se nam iz te faze ni ohranilo nič razen polovice vhoda v obednico, ki pa je danes zakrit pod ometom. Kasneje je obednica dobila gotsko obliko z visokimi šilastimi okni, ki so danes delno rekonstruirana ali narisana na zunanji fasadi jedilnice.

V času opatovanja opata Antona Galenfelsa so visoko jedilnico vertikalno razdelili z obokanim stropom. Nad njim je nastala nova stiška knjižnica. Baročni strop so bogato okrasili s štukaturami, ki so okviri fresk, ki jih je naslikal tirolski slikar Ferdinand Steiner. Ko so podrli umivalnico pred obednico, so v zahodno steno jedilnice namestili lepo izdelan kamnit lavabo (umivalnik). Iz iste roke je izšla tudi prižnica v samostanski jedilnici. Ta je služila za branje, saj menihi med jedjo ne govorijo. Med razpustom samostana je bila prižnica odpeljana v cerkev v Zagradec.

Kapitelj

Prvotni kapitelj je bil tam, kjer je sedaj zakristija. Današnji kapitelj je narejen na mestu prvotnega vhoda v samostan in nekdanje govorilnice. Barvna okna je leta 1990 izdelal poljski slikar Stanislav Jakubczyk, novo pohištvo pa leta 1998 Jožef Trontelj.

Opatova kapela

Opatova kapela je najmlajša stavba stiškega samostana pred razpustom. Grajena je bila v rokokojskem slogu, kot reprezentančna dvorana za različne kulturne prireditve. Ko so se menihi leta 1898 vrnili, so to dvorano spremenili v kapelo. Na prednji strani so dali naslikati fresko povišanja svetega križa in še nekaj malih fresk na stropu.

Vhodni stolp

V vhodnem stolpu je bil prvotno edini vhod v samostan. Čez potok je vodil dvižni most. Ob turških vpadih pa je stolp dobil še strelne line za obrambo. Leta 1620 opat Jakob Reimprecht dal napraviti lepe figuralne štukature z različnimi verskimi motivi.

Vrtna uta ali senčnica

Sredi klavzurnega vrta jo je dal postaviti opat Jakob. Je baročna zgradba (ostanek stolpa) z osmimi stranicami.

Stara prelatura

Stari prelaturi je dal sedanjo podobo opat Lovrenc Zupan leta 1599. Iz starega najbrž obrambnega stolpa, je naredil lepo renesančno stavbo s pomoli na vogalih. V notranjosti je velika dvorana s opečnatimi tlakovci. Na nekaterih je odtisnjen grb opata Lovrenca.

Nova prelatura

Opat Jakob je to stavbo zgradil za goste, ki so prihajali v samostan. V drugem nadstropju so v nekaterih prostorih zanimive poslikave, štukature in ohranjen kasetiran strop.

Neffova opatija

Zgrajena je bila leta 1555. Tu so dobili dodatne prostore stiški menihi. V enem izmed pritličnih prostorov je dal poslikati strop rastlinskimi viticami, vmes pa so naslikane ptice in druge živali. Mogoče je bila to lovska soba.

Žitnica

Opat Raumschüssell je na južni strani klavzurnega vrta zgradil veliko žitnico. Grajena je v treh nadstropjih z obokanimi stropovi. Nad vhodna vrata je dal v kamen vklesati citat iz Svetega pisma.

Znamenje

Na križpotje, v sedanji Ivančni Gorici, ga je dal postaviti opat Lovrenc Zupan. Dal ga je okrasiti z različnimi napisi. Danes je to znamenje prešlo v grb občine Ivančna Gorica.

Top

403 Forbidden

Request forbidden by administrative rules.