NOVICE:

1. Domnevno je imel patriarh Peregrin osebne prijateljske zveze s svetim Bernardom iz Clairvauxa, po zaslugah katerega so cistercijani prav takrat močno sloveli in se širili po vsej Evropi. Drugi cistercijanski samostani so bili običajno ustanovljeni v sodelovanju s krajevnimi plemiči, ki so zaradi tega pozneje poskušali izvrševati svoj vpliv na samostan kot njegovi ustanovitelji. Stična pa je bila ustanovljena na čisto cerkveno pobudo in z pomočjo vodstva škofije.

2. Na robu svojega velikega pastoralnega območja je patriarh le težko vršil svoj vpliv in naloge. Tudi je hotel določiti jasno in zanesljivo mejo. Zato je bila pokrajina ob meji oddana najprej cistercijanom v Stični, pozneje tudi v Kostanjevici in končno tudi kartuzijanom v Pleterjah. Na Tržaškem, Notranjskem, Gorenjskem ali v Istri pa niso nastali nobeni samostani, ker je tam patriarh situacijo dobro obvladoval in je za vse hotel skrbeti sam.

3. Cistercijani so bili zaradi učinkovite redovne organizacije garancija pobožnosti, skromnosti in stalnosti na določenem kraju.

Top