NOVICE:

Opat Zupan je uspešno branil cerkveno oblast na teritoriju stiških župnij po ustanovitvi ljubljanske škofije. Kot znamenje svoje jasno začrtane usmerjenosti je dal postaviti kamniti kažipot na razpotju cest in dolin v Ivančni Gorici.
Opat Zupan je bil, skupaj z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom, odločen v boju proti protestantizmu, ki se je širil tudi po župnijah in ozemlju, ki je spadalo pod stiški teritorij. Nadvojvoda Ferdinand ga je imenoval v reformacijsko komisijo, katere naloga je bila rekatolizacija dežele. Protestantske pridigarje je iz stiških župnij preganjal že v prvih letih po izvolitvi, čeprav ni imel močne opore, posebno ne pri svetnih oblasteh.
Zupan je bil začetnik največjega kulturnega in stavbnega razcveta samostana po romanskem 12. stoletju. Po izgonu luterancev iz dežele je začel opat Zupan med prezbiterijem cerkve in tedanjim glavnim vhodom v samostan bolj v miru graditi mogočno staro prelaturo v poznorenesančnem slogu. O tem govori napis nad kamnitim vhodom. Stavba je bila grajena in varovana tudi z strelnimi linami. Očitno je še vedno obstajala možnost kakega turškega, luteranskega ali puntarskega napada.
Njegovo delo je v baročnem slogu nadaljeval opat Jakob Reimprecht, ki je dokončal ureditev stare prelature. Vhodni stolp, skozi katerega so vstopali obiskovalci, je dal okrasiti z izrednimi štukaturami, porušil je del kapele sv. Pavla, nad njo pa v drugem nadstropju uredil gosposko stanovanje s poslikavo. Njegovo glavno delo pa je temeljita barokizacija romanske bazilike.

Top