NOVICE:

Njegov prednik opat Matej Majerle je bolj s trdimi postopki od podložnih kmetov terjal »svoje pravice«. Zato je Anžlovar doživel upor kmetov v splošnem kmečkem uporu leta 1635 in moral z oboroženo silo zavarovati samostanske gozdove. Poročajo,da je prišla po uporu v Stično komisija, ki je dosegla nekakšno poravnavo med samostanom in podložniki. Samostan je moral plačati petdeset goldinarjev in poravnati škodo, ki so jo vojaki napravili podložnikom, ko so jim pobrali orodje, vozove in konje. Še zanimiv podatek iz časa opata Anžlovarja: samostan je tedaj imel 17 patrov in 2 klerika, stiški samostan pa je tedaj v Ljubljani na Starem trgu pozidal svoj »Stiški dvorec«.

Pozidal je opatovo kapelo in novo prelaturo, pa tudi v cerkvi je nadaljeval barokizacijo in cerkvenemu zvoniku dal sedanjo obliko. Da tudi takrat niso šle zamisli in dela gladko od rok, bodisi zaradi finančnih ali časovnih ovir, kaže dejstvo, da prostora pod opatovo kapelo ni dokončal ne opat Kovačič in ne njegov naslednik. Ostal je v surovem stanju, nedodelan več kot dve stoletji in šele 1980 so bili zidovi in obok prevlečeni z ometom in prostor namenjen za obednico za goste, oziroma za udeležence Doma duhovnih vaj.

Top