NOVICE:

Kot je vsa Slovenija lepa dežela, tako ima tudi Dolenjska polno naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti. Zgodovina Stične same in njene bližnje okolice se ni začela leta 1135, ki je rojstno leto najstarejšega cistercijanskega samostana v naših krajih. Res pa je, da je prav zaradi večstoletne bogate samostanske dejavnosti na duhovnem, kulturnem in gospodarskem področju Stična razpoznavna daleč naokoli.

Pokrajine okoli Stične so prastara zgodovinska tla, predvsem zaradi stičišča pomembnih prometnih poti. Da so tukajšnji kraji še v poznejših časih služili za pomembno medkrajevno povezavo in da je tako še danes, kaže železniška proga Ljubljana – Novo mesto – Karlovac iz leta 1894 in to zadnja desetletja potrjuje avtocesta Ljubljana – Zagreb. Za spletnega obiskovalca Stične naj povemo, da je opisano križišče poti v današnji Ivančni Gorici, ki je kakih 30 km jugovzhodno od Ljubljane.

Nekaj korakov od železniške postaje, ki se po 2. svetovni vojni imenuje Ivančna Gorica, prej pa Stična, stoji ob križišču starih cest in dolin Stična-Žužemberk in Višnja Gora-Šentvid, visoko kamnito znamenje, na katerem je bil med drugim tudi napis: »Popotniki, ki tod mimo greste, pomislite, da je bil naš Zveličar, ki ga ta podoba predstavlja, 33 let v človeški podobi romar zato, da pokaže pravo pot nam!«

Na tem znamenju so bile za romarje in popotnike med drugim v štirih nišah postavljeni tudi štirje kipi svetnikov, ki so zavetniki sosednjih župnij, a kipov danes ni več. Proti vzhodu je v niši stal kip sv. Vida in kazal smer proti prafari Šentvid (2 km) in naprej proti Temeniški dolini. V niši proti jugu je stal kip sv. Kozma in Damjana, ki sta kazala smer proti Muljavi in župnijski cerkvi na Krki (5 km) ter naprej proti dolini Krke. Na zahodni strani je stal kip sv. Tilna in usmerjal popotnike proti cerkvi v Višnji Gori( 2 km), proti severu pa je stal kip Žalostne Matere Božje, ki je odpiral pogled na 2 km oddaljeno stiško cerkev in samostan.

Top

403 Forbidden

Request forbidden by administrative rules.