NOVICE:

Redovništvo je ena od oblik hoje za Kristusom v Jezusovi Cerkvi. Jezus vabi: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.« (Mr 8,34) Že Apostolska dela poročajo, da so tisti, ki so sprejeli vero, živeli drugače od drugih. Imeli so eno srce in eno dušo in tudi imetje jim je bilo skupno. (Apd 4,32) Zgled edinosti in ljubezni je privabljal številne ljudi, da so se jim pridruževali. Ob poslušanju vesele novice so nekateri zaslišali notranji klic, naj se tesneje oklenejo Boga. Začeli so iskati samoto. Ker so jo mnogi našli v puščavi so jih imenovali puščavniki. Za predstavnika samotarjev velja sv. Anton Puščavnik. Ker mnogi začetniki niso bili vešči samostojnega duhovnega življenja, so si poiskali duhovnega učitelja. Kadar jih je bilo več, so osnovali skupnost in se podredili duhovnemu učitelju. Ustanavljali so samostane. Predstavnik teh je zlasti sveti Pahomij.
Iz Egipta, Palestine in Sirije se je meništvo širilo tudi na Zahod, kjer je redovništvu dal najmočnejši impulz sv. Benedikt. Na začetku 6. stoletja je napisal Pravilo, s katerim je utemeljil benediktinski red. Po načelu »moli in delaj« so menihi prepojili Evropo s krščanstvom, kulturo in umetnostjo. Benediktincem so sledili številni novi redovi: kartuzijani, frančiškani, dominikanci, jezuiti in mnogi drugi. Bog v vsaki dobi kliče ljudi v raznovrstne oblike posvečenega življenja.

Top

403 Forbidden

Request forbidden by administrative rules.