NOVICE:

Čas nazadovanja in propadanja

V nadaljnjih stoletjih so se pokazali znaki propadanja: zanemarjanje redovnih pravil in nastanek notranjih sporov. Zaradi upada števila bratov konverzov in prehoda k denarnemu gospodarstvu samostani niso mogli več sami skrbeti za polja, ampak so zemljo dajali v zakup.

Slabe letine, kužne bolezni, dolgotrajne vojne in pomanjkanje strogosti pri vodenju reda ter vpliv opatov, ki niso bili člani reda, so v 14. in 15. stoletju preprečili sprejem potrebnih reform. Številni samostani so zapadli v gospodarske in osebnostne težave, mnogi med njimi so propadli.

Reformacija v 16. stoletju je imela težke posledice za meniško življenje in za Cerkev. Cele dežele so se ločile od Rime. Mnogi nemški samostani so sprejeli Lutrov nauk in propadli. V severni in zahodni Nemčiji je propadlo okrog 50 moških in 150 ženskih samostanov cistercijanskega reda.

Mnogi nemški knezi so prestopili v novo vero le zaradi tega, da so si lažje prisvojili cerkveno in samostansko posest. Težke izgube so samostani utrpeli tudi v času kmečkih uporov in tridesetletne vojne. Hromili so jih visoki davki, mnogi so bili izropani ali celo požgani.
Le na področjih, ki so ostala katoliška, so se redovne naselbine večinoma obdržale in ponovno vzcvetele v 17. in 18. stoletju. Obnovljena samozavest je našla svoj izraz v sijaju baročnega sloga. Prevladovati je začel zunanji blišč in nagnjenje k potratnemu življenju.

Dohodki od kmetijstva, gozdarstva in trgovine s samostanskimi izdelki ter prejemki od zemlje v zakupu so zadoščali za tekoče potrebe, ne pa za odplačevanje izrednih dajatev in dolgov. Razsvetljenstvo je spremenilo pogled na meniško življenje, ki je za mnoge postalo problematično.

Cesar Jožef II. je po letu 1782 v Avstriji razpustil 800 samostanov. Med žrtvami njegove “sekularizacije” je bilo tudi 12 cistercijanskih opatij, med njimi Vetrinj, Stična in Kostanjevica. Tudi francoska revolucija je povzročila zatrtje mnogih samostanov v Franciji in drugod.

V južnonemškem prostoru je državni odlok iz leta 1803, v Prusiji pa dekret iz leta 1810, prenesel vsa samostanska posestva pod svetno oblast. S tem je bil izbrisan cistercijanski red v večjem delu Evrope. V Nemčiji in Švici je ostalo le 8 ženskih in v Avstriji 12 moških samostanov.


Cistercijanski samostan Mehrerau pri Bregenzu 1898.

Top

403 Forbidden

Request forbidden by administrative rules.