NOVICE:

Po uspešni obnovi redovnega življenja v Cîteauxu in ustanavljanju prvih novih samostanov z duhom obnove iz Cîteauxa, je obnovitveno gibanje cistercijanov zajelo Cerkev v zahodnem svetu. Cistercijani so ustanavljali nove samostane, moške in ženske, številni že obstoječi samostani, ki so živeli po benediktinskih ali drugih pravilih, pa se so priključevali obnovitvenemu gibanju cistercijanov. Tako je število novih ustanov skokovito naraščalo. V prvi polovici 12. stoletja je bilo v povprečju vsako leto ustanovljenih ali v redovno verigo Cistercijanov sprejetih po 10 novih samostanov. To pa je ob navdušenju prinašalo tudi številne težave. Kako ob tako skokovitem naraščanju ohraniti reformnega duha; duha uboštva in preprostosti, duha enotnosti in ljubezni? Kako ob taki množici samostanov ohraniti enotnost pri liturgičnih knjigah in še bolj pri enotnem izpolnjevanju pravil, ko pa so bile nove ustanove postavljene v tako različne okoliščine. Listina ljubezni je skušala doseči harmonično ravnovesje med vplivom vrhovne oblasti reda in samostojnostjo posamezne opatije. Veljalo je načelo: V nujnih zadevah enakost, v dvomu svoboda, povsod ljubezen. Kljub vsem prizadevanjem so se sčasoma začeli pojavljati znaki nazadovanja. Vzrokov in povodov je bilo veliko. Pešanje prvotnega navdušenja, zunanje okoliščine kot so slabe letine, kužne bolezni dolgotrajne vojne, kmečki upori so slabile redovnega duha. Močan udarec redu je zadala reformacija v 16. stoletju. Cele dežele so se odcepile od Rima in v teh deželah je skoraj popolnoma propadel cistercijanski red. V Nemčiji je propadlo okrog 50 moških in 150 ženskih cistercijanskih samostanov. Le na področjih, ki so ostala katoliška, so se redovne naselbine večinoma obdržale in ponovno vzcvetele v 17. in 18. stoletju. Razcvetel se je baročni blišč, ki je vodil k potratnemu življenju s tem pa tudi k propadanju redovnega ideala. Razsvetljenstvo je v družbi spremenilo pogled na meniško življenje, ki je za mnoge postalo problematično. Cesar Jožef II. je po letu 1782 v Avstriji razpustil 800 samostanov. Med žrtvami njegove “sekularizacije” je bilo tudi 12 cistercijanskih opatij, med njimi vse tri na slovenskem ozemlju, Vetrinj, Stična in Kostanjevica. Tudi francoska revolucija je povzročila zatrtje mnogih samostanov v Franciji in drugod. Ko je še v južnonemškem prostoru državni odlok iz leta 1803, v Prusiji pa dekret iz leta 1810, prenesel vsa samostanska posestva pod svetno oblast, je bil skoraj docela izbrisan cistercijanski red v večjem delu Evrope. V Nemčiji in Švici je ostalo le 8 ženskih in v Avstriji 12 moških samostanov.

 

Top

403 Forbidden

Request forbidden by administrative rules.